Mwoja besejda

Jože Možina in težave, ki jih ima z njim slovenska novinarska in filmska srenja, so simbol slovenske družbe 22 let po uradnem padcu komunizma. Preprosto gre za človeka, ki se na tem prizorišču sploh ne bi smel pojaviti. Je napaka v sistemu, kjer je vrh družbe rezerviran za ljudi s pravim pedigrejem. Tino Mamić (celotno kolumno najdemo na portalu Casnik.si, tukajle )

Rodovnik družine Mamić 1672-2012

Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov dobil Jože  Možina za film Pedro Opeka, The Friend of the Poor (prijatelj revežev). Nagrado bo prejel  na svečani podelitvi januarja 2013 v Los Angelesu.  Zanimivo, da so v istem mesecu Jožetu Možini v Hollywoodu pripravili rdečo preprogo, slovenski filmarji v Portorožu pa si njegovega filma na festivalu niso hoteli niti ogledati. Rekorder med dokumentarci Jože Možina v Vipavi                       (foto: Tino Mamić) Njegov film je prebil vse rekorde gledanosti dokumentarnih filmov na nacionalni TV Slovenija. Samo na premieri in prvi ponovitvi si ga je ogledalo pol milijona gledalcev. Vsak četrti prebivalec Slovenije.  O svoji prisotnosti na festivalu v Hollwoodu Možina,  nekdanji direktor TVS, ni obešal na veliki zvon, ampak je prišla na dan povsem slučajno, na bendimi. Novico ...

Franc Možina je bil na dan bendime že zgodaj pred svojo hišo v Dobravljah na Vipavskem, kjer je  sprejemal trgače. Pod slamnatim klobukom prešeren nasmeh, v rokah pa fouč (kosir).  Nekdanji politični zapornik je kljub letom - kot že priimek pove - pravi možina. (Članek je nastal leta 1992.) Nekdanji politični zapornik Franc Možina (1928-2023) Kmet Franc Možina , ki je septembra 2023 praznoval 95. rojstni dan, dokazuje, da so stari Latinci imeli prav, ko so rekli Nomen est omen . Izrek, ki ga težko prevedemo v treh besedah, namreč trdi, da ime pokaže človekovo nrav. Beseda »možina« pomeni v slovanskih jezikih starešina. V sodobni slovenščini pa velikega in močnega moškega, pa tudi takega, ki zna uveljaviti svoje mnenje. V drugih slovanskih jezikih pa najdemo izraz tudi v pomenu starešine Lahko si predstavljamo, da je Francov daljni prednik, ki so mu nadeli priimek Možina, bil bodisi krepke rasti bodisi je rad moževal, kot se je nekoč reklo modrovanju ali resnemu moškemu ...

V Sloveniji, kjer je svobodo izražanja   ščiti ustava, novinarji   vsak dan doživljajo pritiske, da pišejo tako, kot je po volji šefom. Prave cenzure in cenzorskih posegov je razmeroma malo, saj velikokrat sploh ni potrebna. Pred cenzuro namreč vse delo opravi samocenzura. O samocenzuri novinarje ne govorijo radi. Najbolj zaradi strahu pred uredniki, a tudi zato, ker se s plašnicami lažje živi. Zato mnogi samocenzuro poimenujejo kar - uredniška politika. Uredniška politika svetovnonazorsko opredeljenih medijev nikakor ni samocenzura. Če tednik Družina kot eden redkih slovenskih medijev odkrito pove, da je slovenski katoliški tednik, je logično, da objavlja vsebino, ki je slovenska in katoliška. Velika večina slovenskih medijev pa svoje uredniške politike ne razkrije na glas. Posebej dnevniki pa se oglašujejo kot pluralni in nepolitični. Največji resni dnevnik Delo je imel nekoč na naslovnici zapisano, da je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), potem se je ...

V najznamenitejši hiši v Divači, Škrateljnovi domačiji, je živela družina Truhlar z osmimi otroki. Zadnji med njimi, Vladimir, ki se je rodil pred točno 100 leti, je dosegel svetovno slavo kot predavatelj na rimski Gregoriani. Zavzemal se je za demokratični duh v Cerkvi.  Filozof, teolog in pesnik dr. Vladimir Truhlar se je rodil v družini železničarja češkega rodu Františka Truhlarja in Marije Malnerič , hčere divaškega župana. Njun osmi otrok Vladimir je na svet privekal 3. septembra 1912 v Gorici, kamor je bil prestavljen oče železničar. Družina pa se je morala tako kot mnoge druge primorske družine že kmalu ponovno seliti zaradi Soške fronte, tokrat na Jesenice.  Vladimir Truhlar je študij začel na ljubljanski Teološki fakulteti, doktoriral pa na sloviti univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika (1939). Nato je vstopil v jezuitski red in za skoraj četrt stoletja postal profesor na Gregoriani. Pisal je v latinščini, njegova dela pa so doživela š...

Avtodom, hišica na kolesih, ki smo jo še pred nekaj leti videli skoraj izključno v tujini, postaja vse bolj priljubljen. Omisliti si avtodom pa ne pomeni le izbiro za ta način preživljanja počitnic. To je način življenja. Sodobni nomadi potujejo v kombijih, preurejenih v prave potujoče hišice. Čeprav je cena avtodoma precej visoka, pa izkušnje lastnikov potrjujejo smotrnost nakupa. V Sloveniji še ni ljudi, ki bi, tako kot v Ameriki, namesto v stanovanju živeli v avtodomu. Vsaj naši sogovorniki, slovenski “avtodomarji”, ne poznajo še nikogar. Je pa že nekaj Slovencev, ki avtomobila nimajo več, oziroma imajo avtodom kot prvo svoje prvo vozilo. Avtodom je hišica s potujočim razgledom Na slovenskih cestah je potujočih hišic vsak dan več. Še pred petnajstimi leti pa ni bilo tako. Le redki so si ga lahko privoščili, nekateri navdušenci pa so si ga izdelali sami: bodisi tako, da so preuredili kombi, bodisi tako, da so počitniško prikolico postavili na tovornjak. Na vrhu črnogo...

V Lažah, vasici ob cesti med Senožečami in Razdrtim, kjer so drevesa obarvana v belo, se že štiri stoletja  ohranja ustno izročilo, da so vaščane preselili iz Lipice. Največ ve o tem povedati najstarejša vaščanka, Mara Žetko (89). Z Maro Žetko, ki bo decembra vstopila v deseto desetletje  svojega življenja, se dobimo sredi vasi na klopci  pod lipo. Žetkova se je tjakaj pripeljala na štirikolesnem električnem skuterju. Pod  košato lipo ob globokem kamnitem vodnjaku je tudi julija prijetno. Kamnoseško umetelno izdelana štirna pa ni edina v vasi. Voda  namreč  izvira tudi na glavnem trgu, kjer je veliko zajetje. Verjetno so se prav zaradi vode Kraševci iz Lipice odločili, da se bodo preselili v Laže, razmišlja Mara Žetko: “Kjer je lapor, je tudi voda.” Razlastitev in preselitev Ime vasi Laže je, kot trdi etimolog Marko Snoj, nastalo iz besede laz, kar pomeni travnat izkrčen svet ob gozdu. Beseda Laže pomeni “prebivalci laza”. Še dane...

Tudi če bi človek doktoriral na sloviti rimski Urbaniani, bi ljubljanske Urbane brez dodatnega učenja ne doumel.   Ljudje smo se že navadili, da imamo v Sloveniji v vsakem kraju povsem različne parkomate. Vsak ima svojo lastno logiko: lastne tarife, samosvoj način plačevanja, eni vračajo denar, drugi ne, tretji delujejo samo na določene tipe kovancev ali kartic in tako dalje in tako dalje. Imajo pa eno skupno lastnost: avtomati so vsi tako dragi, da celotna pobrana parkirnina nekaj let služi samo odplačevanju nakupa avtomata. Spominjam se, ko so v Kopru za plastično strehico z ogrodjem nad parkomatom odšteli milijon tolarjev, kar je danes 4000 evrov. Človek  bi mislil, da so kupovali avto. Parkomati so torej velikokrat le sami sebi namen. Ljubljanska Urbana, sistem za plačevanje mestnih avtobusov, je narejena v povsem isti maniri. Ali glihi viži, kot bi rekel Trubar. Ko pride preprost podeželan iz daljne Istre v njeno veličanstvo metropolo Slovensko, doživi ob avtomatu z...

Predjamski grad in Notranjski muzej sta je neizkoriščen potencial 

Goriški trg pred cerkvijo sv. Roka v Podturnu je pred stoletjem doživel veliko slavje. Slovesno so odkrili fontano goriškega rojaka, takrat uradnega arhitekta na egiptovskem dvoru Antona Laščaka bega. Kljub mednarodni slavi pa Gorica svojemu arhitektu ni bila naklonjena: v rodnem mestu je tako gradil le, če je – plačal sam. Fontana z obeliskom pred župnijsko cerkvijo sv. Roka, v kateri je bil Laščak krščen Anton Laščak (Antonio Lasciac) se je rodil v furlanski četrti Podturn na naslovu Sv. Rok 95 Petru Laščaku iz Ročinja in materi Goričanki Jožefi Trampuš. Bil je prvorojenec v družini devetih otrok.   Oče, strojar kož, ki se je obrti priučil v Gorici, je poslovno sodeloval z Mihaelom Trampušom, se zaljubil v njegovo hči in po poroki   prevzel njegovo obrtno delavnico. Na Dunaju izšolani Anton po diplomi doma ni dobil dela. Pa čeprav se je takrat v mestu kar precej gradilo. S trebuhom za kruhom se je odpravil v Egipt, kjer si ni zaslužil le precej denarja, ampak tu...