Preskoči na glavno vsebino

Stoletna fontana, ki vode nima več (Anton Laščak)

Goriški trg pred cerkvijo sv. Roka v Podturnu je pred stoletjem doživel veliko slavje. Slovesno so odkrili fontano goriškega rojaka, takrat uradnega arhitekta na egiptovskem dvoru Antona Laščaka bega. Kljub mednarodni slavi pa Gorica svojemu arhitektu ni bila naklonjena: v rodnem mestu je tako gradil le, če je – plačal sam.
Fontana z obeliskom pred župnijsko cerkvijo sv. Roka, v kateri je bil Laščak krščen
Anton Laščak (Antonio Lasciac) se je rodil v furlanski četrti Podturn na naslovu Sv. Rok 95 Petru Laščaku iz Ročinja in materi Goričanki Jožefi Trampuš. Bil je prvorojenec v družini devetih otrok.  Oče, strojar kož, ki se je obrti priučil v Gorici, je poslovno sodeloval z Mihaelom Trampušom, se zaljubil v njegovo hči in po poroki  prevzel njegovo obrtno delavnico.
Na Dunaju izšolani Anton po diplomi doma ni dobil dela. Pa čeprav se je takrat v mestu kar precej gradilo. S trebuhom za kruhom se je odpravil v Egipt, kjer si ni zaslužil le precej denarja, ampak tudi čast: postal je dvorni arhitekt, dobil plemiški naziv beg (kar ustreza evropskemu baronu). A tudi titule goriških oblasti niso prepričale, da bi mu zaupale bodisi novo urbanistično zasnovo bodisi cerkev Sv. Duha. Tudi po koncu prve svetovne vojne ni bilo nič bolje: čeprav je bil iredentist z dobrimi zvezami v Rimu, Goričanov ni prepričal.
A vendar je Gorica dobila dve njegovi deli: vilo Rafut (danes na slovenski strani meje) in fontano v Podturnu. Prvo je zgradil zase in seveda v celoti financiral sam, načrt za fontano pa je svojemu kraju podaril.
Fontano na stoti rojstni dan sredi trga v Podturnu zakrivajo avtomobili
Fontano so si zaželeli domačini, ki so sredi trikotnega trga pred cerkvijo sv. Roka takrat imeli preprosto korito. Na pobudo krajevnega društva za polepšanje okolja v Podtrunu je nastal odbor za vodnjak. Za idejo so poprosili slavnega rojaka, ki so ga v furlanščini klicali Toni Sanrocar, ki se je rodil nekaj metrov stran od korita.
Namesto tekoče vode fontano krasi  - zelenje
Laščak je najprej hotel, da bi obelisk fontane izdelali iz rožnatega nubijskega granita, vendar si je potem iz ne povsem jasnih razlogov premislil. Mladi goriški arhitekt Marco Chiozza, ki dobro pozna Laščakovo delo, pravi, da je v spomeniku zaznati tri vplive, ki so bistveno oblikovali Laščaka kot osebnost in kot umetnika. V monolitu je združil tri kulture: Egipt, rimski trg Sv. Petra z obeliskom in dunajski most Franzensbrücke.Iz kraškega kamna je osemmetrski spomenik izklesal goriški kamnosek Francesco Podbersig, njegovo ime pa se da še danes razbrati na vznožju spomenika. 25. aprila 1909 so fontano slovesno odkrili.
Fotografija (lastnik je Simone Lutman) obeliska v času prve svetove vojne
Danes, po sto letih, fontane ni več, saj je umanjkala voda. V korita so zasadili rože. Ko te niso suhe in kadar ni volitev, da bi predvolilni plakati zakrili spomenik, je pogled na stoletni spomenik kar prijeten. Kljub električnim žicam, ki se pletejo čez trg in kljub množici parkiranih avtomobilov, ki so iz generacije v generacijo večji in višji, tako da je spomenik vsako leto malo bolj skrit.

besedilo in fotografije: Tino Mamić
Članek je bil aprila 2009, ob stoletnici odkritja fotnane, objavljen v tedniku Novi Glas

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…