Preskoči na glavno vsebino

Umrl je veliki pisatelj, mislec in kristjan Alojz Rebula

Žalostna novica, resnično žalostna. Ne pomaga zavedanje, da je profesor zdaj nad zvezdami. Ne pomaga polmeter njegovih knjig, ki nas bodo trajno spominjale nanj. Z globoko hvaležnostjo za vse, kar je dal in zapustil Slovencem, Primorcem in kristjanom ga priporočam v molitev. Iskreno sožalje družini in gospe soprogi Zori Tavčar, s katero sta pričala, da ljubezen z leti ne mineva, ampak se krepi.
S prvim Rebulovim romanom sem se srečal konec osnovne šole. Jutri čez Jordan. V gimnaziji pa me je nad njim navdušil profesor slovenščine, pokojni duhovnik Branko Melink. Od takrat nisem izpustil nobene njegove knjige, ki jih imam v knjižnici na častnem mestu. Od prve, Devinskega sholarja in njegovega ponatisa, naprej. Rebulove knjige so mi dale ogromno. Njegova misel me je oblikovala v to, kar sem. In mi pokazala, kaj bi moral postati.
Imel sem veliko čast, da sem ga, skupaj s soprogo, osebno spoznal. Njuno ljubezen, velikokrat tudi umetelno orisano v knjigah, občudujem in skušam posnemati. Iskrena hvala!


roman o umorjenem primorskem junaku Filipu Terčelju, ocena (2004-05)
roman o agentu tajne policije, ki zalezuje duhovnike, ocena (2010)
roman o neuklonljivih pregnancih iz leta 1945, ocena (2009)
dnevnik 1997-2000
intervju z Rebulo ob podelitvi nagrade Kresnik (2005)
pogovor s Tatjano Rojc, odlično poznavalko Rebulovega opusa (2009)
edini pisateljev avtorski zapis v Primorskih novicah (2006)
poročilo ob izidu pisateljeve biografije v slikah (2009)
pogovorček s pisateljem o Kocbeku (2010)
Kolšek proti Rebuli
pismo bralca Sobotni prilogi, neobjavljeno
Četverorečje, nov roman Alojza Rebule,
poročilo ob izdiu romana Četverorečje (2011)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi.

Zgodovinsko dejstvo je: prvi Slovenec je vzel puško od okupatorja šele po tistem, ko so partizani v atentatih pobili več kot 1000 (tisoč) slovenskih civilistov. Partizani so med vojno pobili 24.568 Slovencev, domobranci pa 3617. Med vojno je padlo manj kot 6000 okupatorjev.
(Faktor 214, "Premalo smo jih pobili", soočenje z Romanom Vodebom KLIK)
Svoboda govora je okrnjena. Globoka država uprizarja cenzuro.
(Faktor 209 KLIK)
Zgodba o Bandelliju se ne zaključuje, ampak je to le konec ene epizode. Zabava, bandarija po primorsko, se nadaljuje. Bandljarija. Oprostite, Bandelliaria. Sicer pa Bandelli sploh ni Primorec. Primorci smo ponosni nase. Noben Primorec si ne bi prostovoljno poitalijančil priimka, saj do Italijanov ne gojimo manjvrednostne…

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF).
Tovariš Tit Turnšek,

Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani.

Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slovenska…