Mwoja besejda

Bog živi velikega Slovenca, ki danes praznuje 104. rojstni dan! Boris Pahor je simbol slovenskega upora vsem trem totalitarizmom, zato si ga jemljimo kot zgled pokončnosti tudi v prihodnosti. Ponosni smo, da imamo takega rojaka, klenega Primorca, ki brez dlake na jeziku pove, kar naši družbi gre. Akademiku Borisu Pahorju iskreno čestitam ob častitljivem rojstnem dnevu v imenu vseh članov ZNP. Tino Mamić, predsednik ZNP

Leta 1992 sem z Vilijem Ščuko, izjemnim psihoterapevtom, naredil intervju za dnevnik Slovenec. Bil sem takrat študent drugega letnika novinarstva. Lahko rečem, da me nekatera sporočila intervjuja spremljajo vse življenje. Žal nimam elektronske verzije članka, saj sem takrat intervju najprej prepisal na roke, potem avtoriziral in slednjič pretipkal na tipkalni stroj. Je pa tu fotografija članka.

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven. Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati. Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal: Na svidenje nad zvezdami. Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje. Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino. Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri. Tino in čavenski prijatelji

Monopol je zloraba svobodnega tržnega gospodarstva. V diktaturah, kjer namesto svobode trga vlada plansko gospodarstvo, pa je monopolizem standard. V Sloveniji je kartelnih dogovorov ogromno. Spomnimo se samo, kako so se vse banke državne in zasebne dogovorile in isto noč uvedle enako provizijo za dvig na bankomatih. Zgodilo se ni nič. To pomeni, da pravosodni organi niso opravili svoje funkcije. Isto se bo zgodilo bi dvigu cen posrednikov televizijskih signalov. Pop TV, ki ima skorajda monopol nad oglasi v slovenskih medijih, je ponovno pokazala, kako na Slovenskem namesto tržnega deluje dogovorno gospodarstvo. Državni organi bodo spet zatajili, saj se bližajo volitve, ko bo POP TV ponovno imela posebno vlogo. Tako kot je pred zadnjimi volitvami podprla Cerarja, bo sedaj podprla opcijo, za katero se bodo dogovorili levi politični veljaki. Zato je seveda treba izstaviti račun. Ki ga bomo plačali navadni ljudje. Tino Mamić (To je bil moj odgovor na vprašanje Reporterja glede dogova...

V Sloveniji je res vse mogoče. Minister Dejan Židan, ki je izgubil bitko za teran, se ponuja za prihodnjega predsednika vlade. Kot svojo glavno referenco poudarja, da ima dovolj elana in energije. Človeka, ki ima dovolj energije in zaleta za premierja, sicer najdemo prav za vsakim vogalom. Energija in elan sta namreč nekaj povsem drugega kot sposobnost opravljanja te pomembne funkcije. Več v kolumni na dnevno-informativnem portalu www.domovina.je:   KLIK

Skrivska šagra se bo začela s petkovim večerom, ki bo posvečen nastanku vasi Skrilje. Med pripravo knjige o obeh vaseh, ki jo piše profesor zgodovine Tino Mamić, je prišlo na dan presenetljivo odkritje, da Skrilje niso bile omenjene prvič leta 1086, kot smo mislili doslej, ampak že 1063. Podobno velja tudi za Stomaž, saj je bil prvič omenjen leta 1507, ne pa šele leta 1523 kot je veljalo doslej. Kdo so bili prvi Fočkarji in prvi Skrlani? Kako so bili povezani tudi s predslovanskimi staroselci? Kateri so najstarejši priimki v obeh vaseh? Na ta in podobna vprašanja bo z besedo in sliko odgovarjal novinar in zgodovinar Tino Mamić v petek, 14. julija 2017 ob 20.00 v osnovni šoli Skrilje V okviru participativnega proračuna bo septembra Občina Ajdovščina izdala knjigo o obeh vaseh. Zato vabimo krajane Stomaža in Skrilj, da pri tem sodelujejo. V kolikor imate v predalih ali na podstrešju starejše fotografije, pisma, dnevnike ali dokumente in bi želeli, da se ta dediščina arhivira, ...

Do včeraj na ZNP nismo dobili še niti enega vprašanja glede našega stališča o poročanju glede domnevnega dvojnega zločina na Trubarjevi v Ljubljani. Slednjič so se oglasili z nacionalne televizije in me prosili za izjavo za oddajo TV Tednik. Povedal sem, da je stalni problem kakovostnih medijev capljanje za rumenimi mediji, ki si privoščijo bistveno več in si tako dvigajo gledanost. Rumene medije regulira le zakonodaja, medtem ko morajo kakovostni mediji upoštevati tudi novinarski kodeks. Težav večine slovenskih medijev pa je, da stalno kršijo novinarski kodeks. V primeru umora Gašperja Tiča in domnevnega predhodnega posilstva, so zato pozivi novinarjev k etičnemu poročanju svetohlinski. Isti mediji, ki opozarjajo, da tako pisanje slabo vpliva na pokojnikove otroke, imajo na spletnih straneh objavljene članke o domnevnih ljubicah in avstralski kliniki Janeza Janše. Še več, par ti mediji so objavili, da naj bi Janševa soproga tepla otroke in da ima njegov novorojeni sin Downov si...

Umor gledališkega igralca Gašperja Tiča je povsem razgalil dvoje: izjemno moč homosekusalnega lobija in popolno skorumpiranost medijev. Gejevski lobi, ki je poleg stare partije daleč najmočnejši lobi v državi, drži v šahu novinarje, ki si še samega lobija ne upajo omeniti. Celotna kolumna je tukajle: KLIK

Leta 1944 so se o razmejitvi dogovorili slovenski in hrvaški partizani. Poveljnik s slovenske strani Milan Guček, se v knjigi takole spominja čas, ko je, kot poudarja, prvič v življenju videl Sečoveljske soline:  »Z Andrijo*  sva se kaj lahko sporazumela. Meja bo tam, kjer se konča ozemlje, ko govorijo ljudje še izrazito slovensko. ... In sva kar začrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. Začela sva pri izlivu Dragonje v morje skonca sečoveljskih solin, nato sva šla ves čas po toku te rečice do pod vasi Topolovec, od tod sva zajela pod naše slovensko ozemlje vasi na vzhodu do nad Šterpeta pred Buzetom, od tam pa sva potegnila črto na sever proti pogorju Čičarije in prelazu mala vrata. Podala sva si roke. Sedaj ne bo več nesporazumov, čigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoče republiške meje. Kdo ve?« Pogled na Piranski zaliv s slovenske strani Dogodek je opisan v knjigi Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa 1959). * Andrija Babić (opomba avtorja)

Novinar in veteran Nenad Glucks (Reporter) ob spomeniku osamosvojitvene vojne Muzej je predstavil kar pivški župan Robert Smrdelj, Pripravljeno investitcijo v nov muzejski paviljon je ustavila vlada Alenke Bratušek. Igor Kršinar (Reporter) ob novi pridobitvi muzeja, velikanski lokomotivi. Muzej je razkazal in eksponate zanimivo opisal Boštjan Kurent. V muzeju osamosvojitve so tudi posnetki Diareje. Vsaka podobnost z današnjim stanjem je seveda povsem naključna in nenamerna. Novi-stari tajnik ZNP Aleš Kocjan v dnevni sobi iz leta 1991. Novi-stari predsednik ZNP (na desni) je šel na globoko . Vkrcanje ekipe ZNP na vohunsko in diverzantsko podmornico na elektirčni pogon. Notranjost podmornice. Volilni občni zbor ZNP je potekal v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Za gostoljublje in zanimiv ogled se zahvaljujemo tako vodstvu Parka kot Občini Pivka. Tino Mamić, predsednik ZNP

Počaščen sem, da sem dobil soglasno podporo vseh prisotnih članov. Posebej, ker je delo ZNP sad večje skupine zavzetih članov, kjer je predsednik samo del tima. Zato bi se rad članom za njih požrtvovalno delo na tem mestu zahvalil. Posebej, ZNP uredniki večine medijev gledajo sovražno in se zato mnogi novinarji še vedno boje včlaniti vanj. Biti član ZNP je danes pogumno dejanje. Prav je, da se javno zahvalim tudi soprogi, ki me skupaj z otroki vedno podpira in mi stoji ob strani. V drugem mandatu se bom še naprej zavzemal za demokratične vrednote in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena. Ravno zato je namreč naše združenje nastalo, saj je vmešavanje dotedanjega edinega novinarskega društva v politiko preseglo vse mere dobrega okusa. Tudi danes so dominantni mediji največja cokla razvoja slovenskega gospodarstva in slovenske družbe. Sprega med mediji in levičarsko politiko in kršenje novinarskega kodeksa je vzrok za padec zaupanja javnosti v medije. Posledice pa so vidne tud...

Čeprav sem velik skeptik, sem se odločil, da uradno protestiram, ker mi matičarka noče posredovati dveh imen iz knjige, ki je več kot 100 let stara. Seveda so ti podatki dostopni vsem, kaj šele zgodoovinarjem in sodnim izvedencem za rodoslovje. Matičarka bo namesto, da bi v skladu z zakonom posredovala dve imeni, izgubila z mojim primerom več ur svojega časa. Ali res nimajo birokrati bolj pametnega dela kot da komplicirajo in iščejo razlage zakonov, ki so v bistvu luknja v zakonu? Ker imam zelo dobre izkušnje z nekaterimi matičnimi uradi in matičarji, ki zelo dobro opravljajo svoj delo, imena upravne enote, s katero imam probleme, ne bom imenoval. Se mi pa res zdi neumno, da moram velikorkat pri iskanju podatkov sklicevati se na Upravne enote, ki podatke posredujejo hitro in tudi v elektronski obliki. Bomo videli, če je vladni spletni program STOP BIROKRACIJI koristen ali pa samo nov birokratizem v slogu projekta PREDLAGAM VLADI. Po petih dneh še vedno nisem dobil nobenega o...

Zaradi nenastopa hrvaškega rock pevca Thompsona je v Sloveniji padla prva glava. Odstopljen je bil urednik Tednika Igor Pirkovič. Zoper njega so novinarski aktivisti na državni televiziji že takoj po objavi kratkega intervjuja s Thompsonom uprizorili javni linč. Zmerjali in obtoževali so ga po socialnih omrežjih in tako blatili svojega kolega. Iz prve roke vem, da nekateri novinarji niso bili takega mnenja, a so to MORALI početi. Nadaljevanje komentarja na portalu www.domovina.je KLIK O prepovedi rock koncerta pa sem napisal kolumno, ki je najbolj brana med vsemi članki portala KLIK Izjava novinarskih združenj o grobem posegu v medijsko svobodo: Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) in  Hrvatski novinari i publicisti (HNiP)  izražata ogorčenje in zaskrbljenost zaradi "odstopitve" Igorja Pirkoviča s položaja urednika oddaje Tednik na TV Slovenija. Kot se je izkazalo je odstopil zaradi nevzdržnih pritiskov in zato, da zavaruje tiste, ki so mu stali ob strani...

V vseh treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski, nekateri živijo ZA slovenstvo, drugi pa OD slovenstva, ugotavlja pisatelj, dramatik, filozof in publicist Zorko Simčič.   Kot Primorec, Mariborčan, Ljubljančan in argentinski Slovenec natančno in z ljubeznijo (ali optimizmom) analizira stanje v slovenski družbi. V svoji knjigi Ob žerjavici in ognju je orisal svoj pogled na življenje. Njegovo je bilo zelo dolgo, burno in zanimivo. Običajno knjige, kjer so na enem mestu zbrani članki in intervjuji, niso zelo zanimive. Tudi sam sem pred nakupom imel tak pomislek in sem se za branje odločil samo zaradi osebnosti avtorja. Ne le, da mi že po nekaj minutah branja ni bilo žal 15 porabljenih evrov – knjiga me je osebnostno poživila in mi pomembno dopolnila pogled na svet. Knjiga Ob žerjavici in ognju človeka zagreje in prežari. Asimilacija je slaba tudi za večinski narod Eden od petstotih izseljencev, ki so se po osamosvojitvi vrnili preko morja, niza zanimive argumente o ...

Oddaja VVFaktor, ki smo jo na TV3 posneli že v sredo, bo danes vendarle na sporedu, a zaradi tehničnih težav prvi del ne bo predvajan. Nisem strokovnjak, zato se težko spuščam v podrobnosti. Vem pa, da je bila ravno tema o Thompsonu najbolj na udaru. Že v sredo so moji sosedje sredi oddaje prišli preverjat, kaj je narobe. Zakaj me ni in zakaj ni na programu napovedane teme. Potem sem ugotovil, da so s TV3 sporočili, da bo oddaja zaradi tehničnih težav na sporedu v četrtek. Oddaja brez najbolj zanimivega dela Pa se je zgodba v četrtek ponovila. Sosedom si ne upam več napovedati ničesar. Če rečem, da oddaja bo, a brez Thomspona, se mi bodo v brk smejali. In niče ne bo verjel, da je šlo za tehničnega škrata. Vodstvo TV3 trdi, da ne gre za nobeno zaroto. Isto trdijo tudi za pretekle oddaje, kjer so deli mojih nastopov bili odrezani. Verjamem jim, ker so na spletu objavili celotne posnetke. Mnogi gledalci pa tega ne verjamejo, posebej, ko povežejo še velikokrat nenavadno vo...

N​ovinar Mladine Borut Mekina je z novinarskim vprašanjem razkril vso bedo slovenskega politično usmerjenega novinarstva. Postavil se je v vlogo strička iz ozadja, ki po naročilu pravih stricev skrbi za pravovernost pri malih ribah. Pokazal je na tesno sprego med državnimi in paradržavnimi podjetji  ter​ mediji, ki je botrovala pri blokadi oglaševanja ​na številnih "nepravovernih" medijih. Tovrstna politika vladajoče levice ob pomoči dominantnih medijev je botrovala zlomu Slovenca, Jutranjika​, TV3 itd. Tovrstna politika še danes postavlja v neenakopraven položaj na trgu vse katoliške in nelevičarske medije. Kaj nam pomaga ustavno zagotovljena svoboda medijev, če jo po svoje krojijo dominantni mediji v službi vladajoče politike. Reakcija kaže tudi na refleks novinarjev iz nekih drugih časov, ko je bila vsak najmanjša kritika oblasti vzeta kot frontalen napad in je bil novinar kriv za besede, ki jih je izrekel njegov sogovornik.  Mimogrede, Bernard Brščič v inter...

Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.  Tino Mamić predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Izjava ob dnevu svobode tiska, 3. maju 2017 www.znp.si www.tinomamic.eu Več o pogledih na medijsko sliko v državi: KLIK

S porastom rumenega poročanja so vzniknile tudi nove osebnosti, ki so nenadoma postale zanimive, saj je bilo treba z nečim napolniti ta novi medijski prostor. Ne glede na konstantno jamranje Slovencev, kako je Slovenija majhna, smo v tako »majhni« deželi dobili veliko, pravzaprav ogromno novih zvezd(ic). V času rajnke Jugovine smo imeli samo enega pisatelja, ki je živel samo od prodaje svojih knjig (pa še tistemu so kritiki to zamerili, ker da mu je zaradi tega padla kakovost). Danes pa samo od svojega petja živi že množica Slovencev in Slovenk. Glede na to, kaj vse moramo poslušati na radijskih postajah, ki se držijo zakonskih kvot o deležu slovenske glasbe, se moram prav ugrizniti v jezik, da ne napišem kaj žaljivega. Prenekateri namreč spominja na sračjo pevko iz otroške zgodbice o sraki, ki je ukradla biserno ogrlico operni pevki, si jo nadela, in s »petjem« prestrašila pol gozda. Nadaljevanje kolumne v knjigi: Protestantino Naročila: tino.mamic@gmail.com ali +386-5-639-42-69 ...

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s...

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj.   Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi.  Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji. Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar "V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja.  Priznanje sta ...

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu. Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo. Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil in...

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča.  Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo.  Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete. Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari. Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine ( KLIK ), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič ( KLIK ).  O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis n...