Preskoči na glavno vsebino

Elen Twrdy: morje je njena služba in ljubezen

Clanek, objavljen v Primorskih novicah 29. avgusta 2010

Dr. Elen Twrdy, dekanja pomorske fakutlete, je Primorka od glave do pete. Rodila se je, odraščala, šolala, študirala, doktorirala, se poročila in zaposlila ob morju. Na morju preživlja tudi počitnice. Nedavno je v novo slovensko vojaško ladjo Triglav zalučala steklenico zlate radgonske penine in že drugič postala botra ladje.

> Kako se počutite v vlogi botre največje slovenske vojaške ladje?
(nasmeh) “Lepo, ponosno. Da sem postala botra ladji Triglav, je velika čast tako zame kot za našo Fakulteto za pomorstvo in promet. Tokrat sem postala botra že drugič. Prvič sem postala botra ladji Nova Gorica, ki je v lasti Splošne plovbe.
> Kaj prinese botrstvo? Izbiro imena?
“Ime ladji izbere lastnik, botra pa ga le podeli. Ime Triglav so tako izbrali na obrambnem ministrstvu. Botra pa ladji ne podeli samo imena, ampak ji zaželi varno plovbo in mirno morje, posadki pa srečno vrnitev v pristanišče, in vedno se čuti malce odgovorna za 'svojo' ladjo.”
> Krst vas je zalotil v malce neprimernem trenutku, prav sredi dopusta, ki ste ga zato prekinili?
“Za tak dogodek ni noben trenutek neprimeren. To je treba vzeti v zakup. Tako sem malo bolj na hitro odpotovala v Sankt Petersburg.”
> Zakaj ladje ne bi krstili raje ob prihodu v slovensko morje?
“Vsako ladjo krstijo, ko jo splovijo. Za krst Nove Gorice smo zato morali na Kitajsko. Triglav pa je imel istočasno splovitev in krst, torej smo morali v Rusijo. Naj povem tudi, da je pri nas razvpit blagoslov ladje po svetu nekaj povsem običajnega. Ruska stran je vprašala, če bo naša stran pripeljala duhovnika, sicer bodo oni poslali svojega pravoslavnega popa. Zato so se na ministrstvu za obrambo odločili, da bo ladjo blagoslovil slovenski vikar.”
> Kako gledate na javne polemike in predloge, da ladje ne potrebujemo in naj jo kar podarimo Greenpeaceu?
“Gre bolj za predvolilne izjave kot karkoli drugega. Da bomo ladjo dobili, se je vedelo že dolgo. Pogajanja, kaj bomo iz klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze sploh iztržili, niso nova in trajajo že leta. Pogajalci pravijo, da je bila to najboljša možnost za plačilo dolga, ki je nastal še pred osamosvojitvijo Slovenije. Neprimerno je govoriti, da ladje ne potrebujemo. V mirnem času je res ne potrebujemo. A ladja ni le vojaška, ampak bo služila tudi za zaščito in reševanje na morju ter za izobraževanje in raziskovanje. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi ladja, ki je zagorela pri Savudriji, preplula še nekaj navtičnih milj naprej in prišla v slovensko morje? Kdo bi jo reševal? Kakšna plovila imamo? Kaj bi se zgodilo, če bi ladja, ki je nasedla na peščenem dnu ob Debelem rtiču, zadela nekaj metrov stran ob skale in bi prišlo do izlitja nafte? Slovenija potrebuje ladjo za postavljanje zaščitnih pregrad okoli poškodovanih ladij, za preprečevanje okoljskih katastrof, za katere sicer upamo, da jih ne bomo nikoli doživeli. In ladjo potrebujemo tudi za izobraževanje pomorščakov na morju, naši študenti bodo na njej opravljali vaje, ki jih sedaj ne morejo imeti v taki obliki, saj tako velikega in opremljenega plovila sploh nimamo.”
> Slovenska nacionalna televizija objavlja temperaturo morja v vremenski napovedi samo poleti. Edina slovenska etnična obala, med Trstom in Devinom, je ostala onkraj meje. Morska meja v smeri Hrvaške in mednarodnih voda sploh še ni določena. Edini slovenski ladjar je pristal v nemških rokah. Ladij pod slovensko zastavo praktično ni. Ali je kljub vsemu temu Slovenija pomorska država?
(smeh) “Seveda je. Slovenija je nedvomno pomorska država, in to piše tudi v resoluciji o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije, pomorskem zakoniku… Čeprav slovenska obala ne spada med največje, pa smo kljub temu lahko ponosni na svoje morje. Vaši argumenti sicer držijo, kar pa ne pomeni, da bo vedno tako. Da bi ladje plule pod slovensko zastavo, samo načelna drža ni dovolj. Potrebno bo spremeniti zakonodajo, da bo ladjarjem v interesu, da bodo ladje registrirali v Sloveniji. Država bi tudi morala več vlagati v izobraževanje pomorščakov, saj so potrebni simulatorji, oprema in plovila, kar pa ni poceni. Povpraševanje po izobraženem kadru v pomorstvu je namreč zelo veliko.”
> Ali ni malce nelogično, da država išče izhod iz recesije, ne vlaga pa dovolj v pomorstvo, kjer je služb ničkoliko?
“To je res. V Evropski uniji primanjkuje okoli 35.000 pomorskih častnikov. Problem je, ker se mladi težko odločajo za delo na ladji. Delo na ladji resda zahteva popolno predanost zaposlenega v času, ko je na morju. A vendar so službe zagotovljene. Splošna plovba zaposli pomorca takoj, že isti dan, ko dobi našo diplomo ali pa zaključi srednjo pomorsko šolo. Daje tudi štipendije, kar je danes prava redkost. Veliko služb je tudi v tujini. A vendar se za ta poklic mladi ljudje težko odločajo, kljub dobremu zaslužku. Poveljnik ladje dobi mesečno okoli šest tisoč evrov neto, za čas, ko je na ladji.”
> Zakaj je tako?
“Celotna današnja družba je bolj razvajena. Mogoče se nam je predobro godilo, saj smo z relativno malo dela dobro živeli. Res je, da je odhod za več mesecev na morje za družine breme. A vendar je to lahko zelo primeren poklic za mlade, dokler si še ne ustvarijo družine. Tako ali tako si danes mladi ne ustvarjajo družine pri dvajsetih, ampak pri tridesetih letih. Redkokdo opravlja poklic na ladji vse življenje. Znanje z ladje je zelo koristno na kopnem. Pomorci, ki se odločijo, da po določenem času nehajo pluti hitro najdejo službo v agencijah, špedicijah, pristanišču ali drugih podjetjih.”
> Vrata pomorske fakultete so torej odprta na stežaj?
“Seveda. Veseli bomo vsakega vprašanja, še bolj pa študenta. Še vedno imamo prosta vpisna mesta. Zaradi štipendij in kasnejše zaposlitve bi veljalo tudi staršem malce razmisliti, kam usmeriti svoje otroke. Poklic pomorščaka je res poseben, a tudi lep.”
> Vaša povezanost z morjem je tako močna, da še na dopustu ne morete brez morja?
(smeh) “Tudi na dopustu grem na morje, res. Ko smo na morju na jadrnici, je zame najlepši del dopusta.”
> Vaš prvi počitniški spomin?
“Kot otrok sem bila pri noni na Debelem rtiču cele počitnice. Vse dneve smo bili na morju.”
> Najboljše počitnice, ki ste jih preživeli doslej?
“Samo enih ne bi mogla izbrati. Vsake imajo kaj lepega in nepozabnega.”
> Vaš najljubši kraj na Primorskem?
“Najljubši? Mala Lazna v Trnovskem gozdu na poti med Lokvami in Predmejo, in Debeli rtič. In seveda Koper.”
> Ali raje poležavate na plaži, si ogledujete kulturne znamenitosti ali se predajate adrenalinskim užitkom?
“Sestavljanka iz vsega skupaj. Prav skoka na elastiki v globino pa vendar ne bi izbrala.” (smeh)
>Vaše sanjsko potovanje?
“V vsakem potovanju je lahko nekaj sanjskega. Če si na poti z dobro družbo, imaš lepo vreme in so vsi zdravi, je potovanje lahko lepo in sanjsko.”
> Prva stvar, ki jo naredite, ko pridete v nov kraj?
“Najprej si nabavim zemljevid mesta in knjigo turistični vodnik, da se orientiram in pogledam, kaj zanimivega je v bližini.”
>Najslabša izkušnja na potovanjih?
“Pravzaprav nimam nobenih neprijetnih spominov na počitnice. Potrkajmo, da bo tako tudi ostalo.”
> Katero veliko mesto vam je ljubo?
“Zelo simpatičen mi je Amsterdam: je ob morju, všeč so mi mostovi, arhitektura in plavajoče hiše.”
> Kam bi se vrnili?
“Najraje grem tja, kjer še nikoli nisem bila.”
>Vaše naslednje potovanje?
“Septembra odhajam službeno na Malto.”

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…