Kraj, kjer mladi molijo na kolenih več ur, nune pa plešejo

V času, ko mlade tako radi obsojamo, pripisujoč jim razvajenost, droge in seksualno promiskuiteto, je pravi čudež, če se v nekem mestecu na Balkanu zberejo tisoči mladih z vsega planeta, ki polni veselja aplavdirajo čistosti in dolge ure preživijo v molitvi.

Slovenščina je enakovredna
Slovenci so kot redni gosti Međugorja uveljavili tudi slovenščino kot enega od jezikov, v katerega se prevaja bogoslužje. Trgovinice za pet evrov prodajajo mini tranzistorje, s katerimi obiskovalci lovijo radijske postaje s simultanim prevajanjem v angleščino, francoščino, italijanščino, španščino, potrugalščino, poljščino, češčino, slovaščino, ruščino, madžarščino, romunščino, korejščino, arabščino, kitajščino in slovenščino. Okoli 500 duhovnikov, ki spremljajo romarje in vsak večer somašujejo, pa je na voljo za spoved v vseh možnih jezikih. Tudi petje in molitev rožnega venca poteka izmenično v naštetih jezikih.

Svet(ovn)a vas za mir
Međugorje je bilo pred tremi desetletji še revna in neznatna vasica v zahodni Hercegovini. Svetovno slavo je dosegla junija 1981, ko je šest otrok povedalo, da se jim je prikazala Devica Marija. Čeprav jim mnogi še danes ne verjamejo, pa je tjakaj doslej poromalo že več kot 50 milijonov ljudi. Število vsako leto narašča, saj gre za edini kraj na svetu, kjer se Marija prikazuje stalno.
Njeno sporočilo je univerzalno in namenjeno vsem, tudi tistim, ki v Boga ne verjamejo: prizadevajte si za mir. Prišlo je v pravem trenutku, saj je že desetletje zatem zvezna Jugoslavija razpadla v krvavi vojni. Da sporočilo ni povsod naletelo na gluha ušesa, dokazuje primer, ko sta se pred cerkvijo objela nekdanji pripadnik teroristične organizacije IRA in britanski vojak, ki sta še nekaj let pred tem v Belfastu streljala drug na drugega.
Mladifest
Mladi so v tem kraju miru dobili svoj poletni festival pred 21 leti. Od takrat je število udeležencev strmo raslo. Letos so prišli iz kakih 65 držav. “Vsako leto prideva sem, saj je to nekaj izjemnega. Mladostna energija navduši vsakogar,” je povedal sivolasi Bric, ki že nekaj let ne izpusti nobenega festivala. Festival mladih ali, kot se uradno imenuje, Mladifest, je namreč postal zelo priljubljen tudi med starejšimi. Prizori, ko se stare mame, ki si pri hoji pomagajo s palico, pomešajo med mlade ter ploskajo in migajo z boki, zato niso nič posebnega.

29 let prikazovanj
Kljub mladinskemu programu pred oltarjem na prostem, ki so ga postavili za cerkvijo, pa je bilo ponedeljkovo jutro v znamenju prikazovanja. Šest otrok, ki so danes že odrasli in poročeni, pričuje o prikazovanjih vse do danes. Trem, ki so od Marije izvedeli vseh deset skrivnosti o nekaterih prihodnjih svetovnih dogodkih, se sicer prikazuje samo občasno, trem pa še vedno vsak dan. V ponedeljek zjutraj so tako romarji povsem preplavili vasico Bijakovići ob vznožju hriba Crnica, kraja prvega prikazovanja. Napovedano je namreč bilo, da bo imela videnje Mirjana Dragićević Soldo (45).
Ljudje, ki jim uspe priti v neposredno bližino prikazovanja, vidijo samo, kako se vidkinja z očmi, uprtimi v neko točko visoko pred seboj, z nekom tiho pogovarja. A vendar jih veliko premaga ganjenost in padejo v neutolažljiv jok. Drugi polglasno molijo rožni venec.
Vidkinjo je spremljal ducat postavnih fantov v rumenih majicah, da si je sploh lahko utrla pot med romarji. Nekaj ur kasneje so v župnijskem uradu že natisnili najnovejše Marijino sporočilo. “Ne dovolite hudiču, da vam odpira poti zemeljske sreče, na katerih ni mojega sina. Otroci moji, ta pota so napačna in kratkega veka,” se glasi del šestvrstičnega sporočila, ki so ga oštevilčili z zaporedno številko 439.
Resnica
O resničnosti međugorskih pojavov, številnih čudežev na nebu, več kot 400 dokumentiranih nepojasnjenih ozdravljenj in tisočih “malih” čudežev, o katerih pripovedujejo romarji, zadnje besede seveda ni moč izreči. Ne le znanstveniki, tudi Cerkev o tem nima enotnega mnenja. Lokalni škof, že drugi po vrsti, govori o halucinacijah. V Međugorju zato seveda ni priljubljen. “Hvalabogu letos odhaja, saj je premeščen. To mu seveda ni po volji, saj ima v Mostarju svojo mlekarno, ki mu prinaša lep dohodek. A povejte mi, kaj bo škofu mlekarna?“ se jezi domačinka, ki na svojem domu redno gosti slovenske romarje.
A kot se zdi, se mladi romarji ne obremenjujejo s tovrstnimi dvomi in spori, ki že desetletja trajajo med hercegovskimi frančiškani in mostarsko škofijo. V kraju med gorami jim je namreč lepo, in to jim je dovolj.
besedilo in fotografije TINO MAMIĆ


Juan Carlos Puerto, Bogota, Kolumbija

Valeria Eduard Edouarzi, Martinik (francoski departma v Karibskem morju)


Sabina Lipušček, Dolenja Trebuša

Rok Rejc, Most na Soči
Hrib Križevac z betonskim križem je obvezna romarska točka

Objavljeno v Primorskih novicah 7. avgusta 2010
Komentarji
Objavite komentar
Sprejeti bodo samo komentarji brez žalitev in s pravim podpisom (ime, priimek in kraj)