Preskoči na glavno vsebino

Kje je dom publicista Milana Gregoriča? Kjer je človekov dvom nedotakljiv

Pri tržaški založbi Mladika je luč sveta ugledala že deveta knjiga uglednega istrskega publicista Milana Gregoriča. V njej so zbrana tako besedila, ki so že bila objavljena (večinoma prav v našem časniku), kot tudi tista, ki jih nekateri mediji avtorju niso hoteli objaviti. Združena po tematskih sklopih z veznim besedilom, ki pojasnjuje okoliščine, ponuja knjiga zanimiv pogled na Primorsko in slovensko družbeno dogajanje zadnjih treh desetletij.
Naslov knjige Moj dom je logična izbira, tako glede na verze z zadnje strani knjige, kot tudi glede na Gregoričevo življenjsko delo. Gregoričev življenjski motto se namreč skriva prav v tam navedenih besedah: “Moj dom ni tam, kjer se časti ena sama resnica, kjer so višji interesi več kot človek, kjer šteje predvsem politično lakajstvo.”
Gregoričev dom je namreč tam, ”kjer je človekov dvom nedotakljiv, kjer človek pomeni več kot sistem in kjer je bogastvo rezultat dela in pravične delitve”. Različnost v mišljenju simbolizirajo tudi barve mavrice na naslovnici. Avtor pravi, da je z lokom mavrice hotel povedati, da se prav s svobodo misli spajata dva svetova, eden iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije, drugi pa po njej.
Iz prispevkov, ki so nastajali v zadnjem desetletju totalitarizma in v dvajsetih letih demokracije, veje Gregoričeva pokončnost. Avtor ne skriva svoje preteklosti, pa čeprav bi zaradi tega morebiti izgubil kakšno simpatijo, tako med bralci enega kot tudi drugega slovenskega političnega tabora.
Nekdanji semeniščnik in nekdanji komunist je tako semenišče kot partijo zapustil neprostovoljno - zaradi izključitve. Svoje kritike namreč nikdar ni skrival, klub visoki ceni. Večni idealist in večni pronicljivo kritični opazovalec v vsakem družbenem pojavu vidi tako dobre kot slabe lastnosti. Črno-belega slikanja ne pozna, pa najsi gre za komuniste ali demokrate, Cerkev ali državo in nenazadnje - tudi za koprskega župana. Odkritosti nihče ne mara, zato so v knjigi posebej dragoceni tisti prispevki, ki jih je Gregorič doslej priobčil samo ustno, ali oni, ki jih mediji niso hoteli objaviti.
Enajst vsebinskih sklopov omogoča, da beremo samo vsebino, ki nas zelo zanima, drugo pa prepustimo za kasneje. V prvem poglavju opisuje družbene travme iz obdobja razsula realsocialističnega sistema - od policijskih represalij na nekaterih prireditvah do luške in novinarske stavke, od aretacije četverice do položaja vernikov v režimu.
Drugo poglavje zajema obdobje nastanka prvih demokratičnih strank, osamosvojitev in medijsko poročanje v tem obdobju ter na danes povsem pozabljeni “verjetni politični umor Ivana Krambergerja”.
Naslednji sklopi se ubadajo z vprašanji sprave v Istri, odnosom med državo in Cerkvijo, Evropo, 11. septembrom, “tranzicijskim Avgijevim hlevom”, društvom Tigr in italijanskimi neofašisti, “s fenomenom Boris Popovič” in z ekologijo. Zadnje poglavje pa posega v človekovo intimo, v avtorjevo dušo, saj odkrito spregovori o sebi in uporablja izraz “poskus javne spovedi“.
Koristno bi bilo, če bi knjigo Moj dom prebral vsak primorski, posebej še istrski intelektualec, ki ga količkaj zanima politika. Še bolje bi jo bilo imeti tudi na svoji knjižni polici, saj gre za podatke novejše primorske politične, medijske in gospodarske zgodovine, ki jih je družba zelo hitro potisnila v pozabo. Pri tem sploh ni pomembno, ali se z razmišljanji avtorja strinjamo. Gre za subjektiven pogled na družbo, ki pa je zelo pomenljiv, tako za tiste, ki so z Gregoričem podobnih, kot tudi povsem nasprotnih misli.

Objavljeno v Primorskih novicah avgusta 2010
“Moj dom ni tam, kjer se časti ena sama resnica, kjer so višji interesi več kot človek, kjer šteje predvsem politično lakajstvo.”
Milan Gregorič, publicist

besedilo in fotografija: Tino Mamić

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…