Preskoči na glavno vsebino

Premrlova, ne Prešernova Zdravljica

ZGOD(B)OVINA
Slovensko himno zapisal na “škrtoc”
Melodija slovenske himne je nastala v Lozicah, vasici pri Podnanosu, skozi katero so se nekoč vozili cesarji, danes pa ostaja pozabljena pod avtocestnimi viadukti. Stanko Premrl, mladenič, ki je verjetno pomagal sorodnikom v trgovini, jo je, ko mu je prišla v uho, zapisal kar na “škrtoc”, vrečko iz rjavega papirja.
Da je pesem Zdravljico spesnil France Prešeren, največji slovenski poet, vedo verjetno prav vsi državljani Slovenije. Da pa je himna nastala na Primorskem, je znano le poznavalcem. Sprehodimo se torej skozi zgodovino.
Prešeren naj spesni kaj v čast vinski trti
Znani učitelj naprednega kmetijstva Matija Vertovec, župnik v Šentvidu (ali Šembidu, kot svoji vasi rečejo domačini), je 19. julija 1843 v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil članek Vinske terte hvala. V njem je Prešerna javno zaprosil, naj spesni kaj v čast vinski trti: “Tvojo čast, vinska terta! še dalej poviškovati, bom perivga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, da kar meni ni mogoče, tvojo hvalo, k večnimu spominu, v lepo vezane verstice zloži.”
Naslednjo jesen je Prešeren ob okušanju mladega vina ustvaril Zdravljico. Od kod je bilo vino in v katerem hramu ga je poet okušal, ni znano. Posebej prebivalci zgornje Vipavske pa radi ugibajo, če ni bil hram morebiti prav v Šembidu ali Lozicah.
Zdravljica, napisana tako, da vsaka kitica upodablja vinsko kupico (pesem v obliki predmeta ali carmen figuratum), se je ljudem zelo priljubila. Več kot dvajset skladateljev jo je tudi uglasbilo. Med melodijami sta najbolj priljubljeni tisti, ki sta ju zložila primorska avtorja: Ubald Vrabec in Stanko Premrl. Premrlova je postala tudi naša državna himna.
“Melodija je pri himni pomembnejša od besedila,” poudari zgodovinar Jurij Rosa iz Poreč pri Podnanosu (na fotografiji), ki odlično pozna delo svojega rojaka, rojenega pred 120 leti v Šentvidu, ali Šembidu, kot mu rečejo domačini, danes Podnanosu. “Premrl se je rodil pri Johanovih, v trgovski družini, kot tretji od osmih otrok. Po klasični gimnaziji v Ljubljani in bogoslovju je postal duhovnik, že eno leto zatem pa je na Dunaju nadaljeval študij glasbe,” pove Rosa. (več o Podnanosu)
Premrl, vrhunski orgelski koncertant
“Premrl je postal eden najplodovitejših slovenskih skladateljev,” nadaljuje Rosa in trditev podkrepi s številkami: “Zložil je 1200 nabožnih in 800 posvetnih skladb. Bil pa je tudi vrhunski orgelski koncertant in odličen glasbeni pedagog.”
Rosa obžaluje, da Premrla Slovenija premalo pozna. “Prešernove besede brez Premrlove glasbe niso državna himna. Kadar razmišljamo, pišemo ali govorimo o naši himni, bi jo morali vedno imenovati Premrlova himna,” je odločen zgodovinar.
Ta je nastala poleti pred 105 leti v Lozicah, ko je petindvajsetletni duhovnik in študent glasbe na Dunaju počitnice preživel v tej vasi. Nekaj mesecev kasneje, jeseni 1905, je v cesarski prestolnici skladbo dokončal za mešani in moški pevski zbor.
Leto kasneje je bila skladba prvič natisnjena, a kot besedilo so ji bile dodane samo prva, druga in peta kitica Prešernove Zdravljice. Šele leta 1922 je bila v ponatisu skladbe dodana kitica “Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...”, ki je danes besedilo državne himne.
Zdravljica postane himna
Kot slovenska himna je bila v prvi državi, ki so jo skupaj s Hrvati in Srbi ustanovili Slovenci (1918), izbrana koračnica Davorina Jenka Naprej, zastava Slave. Maja letos je od nastanka te skladbe z besedilom Simona Jenka minilo točno 150 let. Bila je tudi del državne himne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po drugi svetovni vojni pa le himna Socialistične republike Slovenije.
Ob začetku slovenske pomladi je bila precej spontano izbrana za našo himno manj borbena, a pomenljivo globoka Premrlova Zdravljica na Prešernovo besedilo, ki je z ustanovitvijo države postala tudi naša državna himna. Kot zanimivost naj omenimo, da je rockovska skupina Lačni Franz leta 1987 posnela svojo izvedbo himne, ki pa jo je komunistična oblast takoj prepovedala, ker da spodbuja odcepitev Slovenije.
Pri skladbi Lačnega Franza pa ne gre za državno himno, saj so priljubljeni Franzi peli več Prešernovih kitic in ne le sedme, ki velja za besedilo himne le, ko je “sama” skupaj s Premrlovo melodijo.



Časovnica Zdravljice
* 1800 rojen France Prešeren
* 1844 Prešeren napiše Zdravljico
* 1880 rojen Stanko Premrl (rojstna hiša na fotografiji)
* 1905 Premrl zloži Zdravljico (Lozice na fotografiji)
* 1965 Premrl umre v Ljubljani
* 1987 ob intoniranju Premrlove Zdravljice ljudje prvič vstanejo
* 1989 Premrlova Zdravljica postane slovenska himna
* 1991 postane državna himna
* 2005 stoletnica Premrlove Zdravljice: Lozičani himno zapojejo na Triglavu, v Podnanosu odkrit Premrlov doprsni kip Zmaga Posege (na fotografiji)
* 2010 130-letnica Premrlovega rojstva, 105-letnica Premrlove Zdravljice

besedilo in fotografije: Tino Mamić

objavljeno v Primorskih novicah, 17. julija 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost skupaj z Matejem Lahovnikom v ponedeljek, 18. septembra ob 19.15. Vabim k ogledu. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če "južnjak" postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o celo skregati, da gre za Slovence. V resnici pa so to Slovenci in HKRATI Hrvati, Srbi, Črnogorci. (VV Faktor 9 KLIK - prvi del, pa tudi v moji kolumni: KLIK)
Da se je Goran Dragić pokrižal trikrat in po srbsko, sem napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga sloven…

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…