Preskoči na glavno vsebino

Prvi primorski svetnik

Pobuda in zbiranje podpisov za beatifikacijo Filipa Terčelja           sorodni članek o Terčelju
Na koprsko škofijo že od aprila naprej prihajajo podpisi pod pobudo za beatifikacijo Filipa Terčelja. Če bo koprski škof predlog sprejel, bo Terčelj postal prvi kandidat za svetnika iz koprske škofije in morebiti tudi prvi primorski svetnik.
Prvi predlog za začetek postopka za beatifikacijo Filipa Terčelja (Grivče 1892 - Davča 1946), duhovnika, ki ga je umorila nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne nova komunistična oblast, so aprila v Koper poslali duhovniki z Vipavskega. Zatem se je organizirala še skupina laikov pod imenom Exodus in začela zbirati podpise. Imena podpisnikov uradno niso znana, po telefonu pa so nam nekateri potrdili, da so se podpisali: tako publicist Milan Gregorič, direktor TVS Jože Možina, slikarka Veselka Šorli Puc in pisateljica Berta Golob. Podpisani so prepričani, da “izreden pomen njegovega kulturnega, socialnega in duhovnega dela med našimi predniki v času fašistične diktature ostaja globoko zapisan med našim ljudstvom, prav tako tudi njegovo v veri zakoreninjeno in mučeniško življenje, s katerim je junaško potrdil to, za kar je živel in gorel.”
Veliko podpisov je zbral tudi Bogdan Vidmar, župnik iz Podrage. Pravi, da je postopek pomemben, tudi zato, da se “Primorci začnemo spraševati, kdo smo in kakšna je naša identiteta“. Hkrati meni: “Terčelj je lahko katalizator za razumevanje predvojnega, medvojnega in povojnega dogajanja v celotni Sloveniji, predvsem pa v Cerkvi kot krščanski skupnosti. Filip Terčelj ni bil ne fašist, ne nacist, ne komunist, ne domobranec, ne pripadnik 'ljubljanskega klerikalizma'. Vse te ideologije pa so ga skušale uničevati in onemogočati.”
O Terčeljevi priljubljenosti priča tudi vse več kulturnih dejavnosti. Terčeljevim dnevom z akademijo v Ajdovščini februarja in množično obiskanemu odkritju njegovega kipa v Šturjah aprila (na fotografiji), sta sledila junija Terčeljev dan v Logu pri Vipavi in zbornik, ki ga je v Ljubljani uredila in izdala Marija Pegan. Že v prihodnjih tednih pa bo Terčelju v čast organiziran koncert v Logu pri Vipavi. V pobudi pa piše: “Mnogi segajo po romanu Alojza Rebule Nokturno za Primorsko, ki na umetniški način prikazuje lik Terčelja kot svetel vzor primorskega duhovnika. Pojavljajo se predlogi o izdaji slikanice za otroke in snemanju filma. Prepričani smo, da bo tozadevnih pobud v prihodnje še več. Lahko rečemo, da nas Filip Terčelj resnično povezuje.”
Ali bi bil Terčelj prvi primorski svetnik? Tiskovni predstavnik koprske škofije odgovarja: “Da, čeprav ne pozabimo, da je škof Janez Gnidovec deloval v Vipavi in Idriji in je nekako tudi primorski. Tu je še božji služabnik Jakob Ukmar iz Trsta, za katerega je škofijski postopek že končan.” Omenimo lahko še v Piranu rojenega Italijana Francesca Bonifacia, ki je na predlog tržaške škofije že postal blaženi.
Različne škofije so sicer začele beatifikacijske postopke za 16 slovenskih svetniških kandidatov in skupino okoli 50 mučencev. Dva od teh, Anton Martin Slomšek in Alojzij Grozde, sta že postala blažena, kar pomeni, da jim do svetništva manjka samo še dokaz o čudežu. Kar nekaj kandidatov je delovalo v tujih škofijah, kar pomeni, da ne gre za uradne slovenske kandidate. Našli pa bi še kak ducat drugih svetnikov in blaženih, ki so delovali v naših krajih, a to še pred prihodom Slovencev ali v času, ko o slovenstvu v današnjem smislu še ne moremo govoriti.
Terčelj je bil tudi pesnik. Zbor svečenikov sv. Pavla mu je izdal pesm v čast škofu Sedeju, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec

Fotografija iz albuma, ki jo hranijo sorodniki Terčelja v Šturjah

Detail kipa Mirsada Begića

V primerjavi z drugimi svetniškimi kandidati bi Terčelj kot mučenec hitreje dosegel prvo stopnjo svetništva, naslov blaženega. Dobro ohranjena fotografija Filipa Terčelja, ki jo hrani ljubljanski NUK.

 Cankarjev trg v Šturjah je dve leti imel prazen podstavek za kip. Šele z vztrajnim prizadevanjem civilne družbe, župljanov, meščanov in desnosredinskih občinskih svetnikov je prišlo do postavitve kipa, ki je bil po mnenju župana Marijana Poljšaka "prevelik".

besedilo in fotografije: Tino Mamić

objavljeno v Primorskih novicah v soboto, 21. avgusta

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…