Preskoči na glavno vsebino

Prvi primorski svetnik

Pobuda in zbiranje podpisov za beatifikacijo Filipa Terčelja           sorodni članek o Terčelju
Na koprsko škofijo že od aprila naprej prihajajo podpisi pod pobudo za beatifikacijo Filipa Terčelja. Če bo koprski škof predlog sprejel, bo Terčelj postal prvi kandidat za svetnika iz koprske škofije in morebiti tudi prvi primorski svetnik.
Prvi predlog za začetek postopka za beatifikacijo Filipa Terčelja (Grivče 1892 - Davča 1946), duhovnika, ki ga je umorila nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne nova komunistična oblast, so aprila v Koper poslali duhovniki z Vipavskega. Zatem se je organizirala še skupina laikov pod imenom Exodus in začela zbirati podpise. Imena podpisnikov uradno niso znana, po telefonu pa so nam nekateri potrdili, da so se podpisali: tako publicist Milan Gregorič, direktor TVS Jože Možina, slikarka Veselka Šorli Puc in pisateljica Berta Golob. Podpisani so prepričani, da “izreden pomen njegovega kulturnega, socialnega in duhovnega dela med našimi predniki v času fašistične diktature ostaja globoko zapisan med našim ljudstvom, prav tako tudi njegovo v veri zakoreninjeno in mučeniško življenje, s katerim je junaško potrdil to, za kar je živel in gorel.”
Veliko podpisov je zbral tudi Bogdan Vidmar, župnik iz Podrage. Pravi, da je postopek pomemben, tudi zato, da se “Primorci začnemo spraševati, kdo smo in kakšna je naša identiteta“. Hkrati meni: “Terčelj je lahko katalizator za razumevanje predvojnega, medvojnega in povojnega dogajanja v celotni Sloveniji, predvsem pa v Cerkvi kot krščanski skupnosti. Filip Terčelj ni bil ne fašist, ne nacist, ne komunist, ne domobranec, ne pripadnik 'ljubljanskega klerikalizma'. Vse te ideologije pa so ga skušale uničevati in onemogočati.”
O Terčeljevi priljubljenosti priča tudi vse več kulturnih dejavnosti. Terčeljevim dnevom z akademijo v Ajdovščini februarja in množično obiskanemu odkritju njegovega kipa v Šturjah aprila (na fotografiji), sta sledila junija Terčeljev dan v Logu pri Vipavi in zbornik, ki ga je v Ljubljani uredila in izdala Marija Pegan. Že v prihodnjih tednih pa bo Terčelju v čast organiziran koncert v Logu pri Vipavi. V pobudi pa piše: “Mnogi segajo po romanu Alojza Rebule Nokturno za Primorsko, ki na umetniški način prikazuje lik Terčelja kot svetel vzor primorskega duhovnika. Pojavljajo se predlogi o izdaji slikanice za otroke in snemanju filma. Prepričani smo, da bo tozadevnih pobud v prihodnje še več. Lahko rečemo, da nas Filip Terčelj resnično povezuje.”
Ali bi bil Terčelj prvi primorski svetnik? Tiskovni predstavnik koprske škofije odgovarja: “Da, čeprav ne pozabimo, da je škof Janez Gnidovec deloval v Vipavi in Idriji in je nekako tudi primorski. Tu je še božji služabnik Jakob Ukmar iz Trsta, za katerega je škofijski postopek že končan.” Omenimo lahko še v Piranu rojenega Italijana Francesca Bonifacia, ki je na predlog tržaške škofije že postal blaženi.
Različne škofije so sicer začele beatifikacijske postopke za 16 slovenskih svetniških kandidatov in skupino okoli 50 mučencev. Dva od teh, Anton Martin Slomšek in Alojzij Grozde, sta že postala blažena, kar pomeni, da jim do svetništva manjka samo še dokaz o čudežu. Kar nekaj kandidatov je delovalo v tujih škofijah, kar pomeni, da ne gre za uradne slovenske kandidate. Našli pa bi še kak ducat drugih svetnikov in blaženih, ki so delovali v naših krajih, a to še pred prihodom Slovencev ali v času, ko o slovenstvu v današnjem smislu še ne moremo govoriti.
Terčelj je bil tudi pesnik. Zbor svečenikov sv. Pavla mu je izdal pesm v čast škofu Sedeju, ki jo je uglasbil Vinko Vodopivec

Fotografija iz albuma, ki jo hranijo sorodniki Terčelja v Šturjah

Detail kipa Mirsada Begića

V primerjavi z drugimi svetniškimi kandidati bi Terčelj kot mučenec hitreje dosegel prvo stopnjo svetništva, naslov blaženega. Dobro ohranjena fotografija Filipa Terčelja, ki jo hrani ljubljanski NUK.

 Cankarjev trg v Šturjah je dve leti imel prazen podstavek za kip. Šele z vztrajnim prizadevanjem civilne družbe, župljanov, meščanov in desnosredinskih občinskih svetnikov je prišlo do postavitve kipa, ki je bil po mnenju župana Marijana Poljšaka "prevelik".

besedilo in fotografije: Tino Mamić

objavljeno v Primorskih novicah v soboto, 21. avgusta

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom danes ob 19.15. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede arbitraže pogovarjati z Zagrebom, ne pa s slovenskimi mediji. Cerar je politično mrtev, kar vedo tudi v Zagrebu - zato v tem trenutku obstaja možnost sklenitve dogovora med državama. Sicer pa bi Slovenija morala vzpostaviti tesno zavezništvo s Hrvaško in se Bruslju ponuditi kot poznavalca Balkana.
(VV Faktor DANES ob 19.15)
Ne delam si utvar: proslava partizanskega poraza v Dražgošah je pokazala, da bi slovenca levica v primeru ponovne okupacije takoj spet dvignila orožje zoper Slovence.
(VV Faktor 72, O sovražnem govoru na proslavi v Dražgošah, KLIK)
Kot podjetnik gledam predvsem skozi to, kaj je za državo in davkoplačevalce ceneje. Priseljevanje je t…

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…