Preskoči na glavno vsebino

Ponovno rojstvo zelenih streh

Zelene strehe, ki so trenutno še zelo redke, se vse bolj uveljavljajo. Čeprav gre za nov trend v gradnji človekovih bivališč, pa lahko hitro ugotovimo, da ne gre za nikakršno novotarijo.
Prave pravcate zelene strehe tako najdemo sredi idilične Trente. Nekdanje vojašnice imajo ravne ozelenele strehe, na katerih rastejo že prava drevesa.
Spomin na rapalsko mejo
A tovrstna gradnja ni nastala iz ekoloških nagibov, kot bi morebiti pomislili. Po italijanski okupaciji Primorske po koncu prve svetovne vojne (1918) so namreč nove oblasti ob novi, rapalski meji hitele postavljati utrdbe in vojašnice.
V dolini Trente so vojašnice prikrili pred radovednimi očmi jugoslovanskih graničarjev in izvidnikov tako, da so strehe prekrili s travnato rušo. In strehe so ostale take vse do danes. “Šlo je za kamuflažo,” pravi Marko Pretnar, ki je kot vodja informacijskega središča Triglavskega narodnega parka v Trenti prvi sosed vojašnic. Med pogovorom omeni tudi, da so vojašnice, zgrajene pred letom 1936, spomin na rapalsko mejo, ki bi jo bilo najbolje čim prej pozabiti, posebej, ker jo v nekaterih italijanskih krogih še vedno tako radi rišejo na zemljevide.
Ali italijanska streha še vedno, tudi po toliko desetletjih še vedno dobro drži? Pretnar odgovarja, da so sicer tu in tam kakšne razpoke zaradi potresov, sicer pa je še vedno funkcionalna tako kot pred drugo svetovno vojno.

Prednosti
Zakaj sploh zelena streha? Ne gre samo za ekološko zavest investitorja, ki na ta način naravi “vrne” zeleno površino, ki jo je porabil za hišo. Zelena streha zelo zmanjša količino vode, ki pade na vsako hišo in jo morajo požreti žlebovi in kanalizacija. Za sodobna mesta je to danes že velik problem.
Prednost je tudi daljša življenjska doba, saj sonce ne uničuje ostrešja. Velika svetla točka je visoka izolativna vrednost, saj so prav na strehi toplotne izgube največje. Poleti pa je segrevanje zaradi vročega sonca skoraj povsem neopazno.
Da ne gre samo za teoretične teze ekologov, nam dokazuje tudi zelena streha, ki je nastala pred četrt stoletja v ljubljanskih Dravljah. Novo cerkev so namreč delno vkopali in prekrili z zelenjem. Vodja projekta je bil jezuitski pater dr. Lojze Bratina, rojen v Stomažu na Vipavskem. Pater Bratina pravi, da v vsem tem času streha ni puščala (razen tam, kjer zelene strehe ni bilo) in da so še danes zelo zadovoljni z njo.
Zakaj taka odločitev v času, ko je bila ekologija še v povojih? “Cerkev je tako bilo bolj umeščena v okolje. Tudi teološko: Kristus se je učlovečil in prišel na Zemljo, zato je cerkev dobesedno v zemlji,” na vprašanje prijazno odgovori primorski duhovnik v Ljubljani.

Trend prihodnosti
Zaradi vseh teh prednosti mnoge razvite države subvencionirajo gradnjo zelenih streh. Nekateri mestni odloki v Nemčiji pa so uvedli tudi že zelene kvote. V Pekingu so, denimo, že pred leti predvsem zaradi onesnaženega ozračja napovedali, da bodo večino svojih streh ozelenili.
Da zelene strehe počasi prihajajo tudi v našo državo, priča državni Eko sklad, ki tovrstno gradnjo spodbuja z ugodnimi krediti. Uslužbenec Eko sklada mag. Igor Čehovin pravi, da velikega navala za kreditiranje tovrstnih naložb ni, čeprav so predlani že odobrili tri kredite v ta namen: “Ljudje se ne odločajo množično za zelene strehe, ker to v mestu ni najbolj praktično. Bolj primerne so za hiše, zelo povezane z naravnim okoljem.”
Načela izdelave zelenih streh so poznana že dalj časa. Z uporabo sodobnih hidroizolacijskih materialov so postale izvedbe bolj zanesljive, vendar je kljub temu potrebno paziti na natančnost in pravilno izdelavo. Zelene strehe so namreč v bistvu ravne strehe, prekrite z debelejšo plastjo prsti, ki omogoča rast zelenja.

Ugodni krediti
Če nastopi pri taki strehi poškodba hidroizolacije, je sanacija poškodbe relativno težka, ker je potrebno odstraniti celotno prekritje nad poškodovanim mestom, še pove gradbeni strokovnjak Čehovin.
Kakorkoli, Eko sklad tudi danes ponuja kredite, ki so precej ugodnejši od bančnih, za “prekritje objektov z rastlinsko odejo (zmanjšanje koeficienta odtoka padavinskih voda)”. Podrobnosti so objavljene tudi na njihovi spletni strani.
Kako se torej lotiti zelene strehe? V Sloveniji je kar precej izvajalcev, lahko pa se projekta loti tudi posameznik sam, če je dovolj spreten. Informacij, kako zgraditi zeleno streho, ki ne pušča, je na svetovnem spletu cela gora.

Slabosti
In slabosti zelene strehe? Prva je večja teža, ki zahteva močnejšo konstrukcijo od običajnih. Zato je zelena streha primerna predvsem za nove gradnje.
Druga je vzdrževanje, saj je za vrt, pa čeprav strešni, treba skrbeti. Primerne trave za streho so zato trajnice, o čemer smo pisali prav na straneh Sobote v zadnjih tednih. Največja slabost pa je gotovo višja cena, ki bo nižja šele v prihodnosti. Na trgu tako že prodajajo posebne strešne opeke, prekrite s travo, ki so razmeroma lahke, še vedno pa ena velja približno 25 evrov. Kvadratni meter dobro izolirane ravne strehe z zeleno travo nekateri izvajalci obljubljajo že od 25 evrov naprej.

besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ


objavljeno v Primorskih novicah 31. julija 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…