Mwoja besejda

Odločil sem se, da ne bom samo kritiziral družbe in politike, ampak tudi sam ponudil rešitev.  Vse o tem sem povedal za portal www.domovina.je: KLIK Februarja sem namreč objavil naslednje. Rojeva nova politična stranka, ki jo bo vodil novinar in urednik Bojan Požar. Kot demokrati in Slovenci moramo vsako novo politično pobudo, ki želi izboljšati našo domovino, pozdraviti. Globoka država se je tako zajedla v družbeno tkivo, da nas duši v rasti in razvoju. Leta 1990 smo želeli postati druga Švica. A smo bili le najbolj bogata komunistična država. Češka je bila takrat v razvitosti 15 let za nami. Čeprav so neokomunistične stranke že po dveh letih demokracije ponovno zavladale, se je Slovenija začela pospešeno razvijati - ne pozabimo, da so v levih vladah vedno imeli eno pomladno stranko. Slovenije je tako vstopila v Nato in EU, sprejela evro in v bogastvu prehitela Grčijo in Portugalsko. Še naprej je bila najbogatejša nova članica. Po koncu Janševe vlade  leta 2008 pa se ...

Tudi letos bodo šmarnice v koprski župniji na dveh krajih. Poleg stolnice še na Manžanu.  Lani smo prebirali uradne šmarnice o nastanku primorske Svete Gore. Zgodba je lepo napisana in v njej kot glavna junaka in lep zgled nastopata slepi Jan in Urška Ferligojeva. A otroci med branjem niso poslušali pozorno. Stavki so namreč predolgi, vsebina pa je primerna za otroke višjih razredov osnovne šole. Letošnja ponudba šmarnic je podobna. O tem se se pogovarjal tudi nekaterimi duhovniki. Eden mi je predlagal, da pokličem župnika v Mokronog, ki je pred leti naročil predelavo napetega romana Berti Golob. Naslov romana je Žrtev spovedne molčečnosti. Zgodba se vsak dan konča v trenutku, ko je najbolj napeto. To je tako kot v televizijskih limonadah, se je posmejal prijatelj duhovnik, ko mi je predlagal to zgodbo. Mokronoški prijazni župnik mi je rad pomagal. Šmarnice bodo letos vsak dan, tudi ob nedeljah. Vedno ob isti uri, ob 18.00. S kitaro in enim bonbonom na udeleženca. Kdor bo ...

Sinoči je bil lep večer v mojih rodnih Šturjah, v ajdovski Lavričevi knjižnici. Povezoval ga je pisatelj Peter Pavel Bratina, ki je o moji knjigi Dalmatino povedal toliko lepega, da mi je bilo prav nerodno. Publika se je najbolj nasmejala, ko sem opisal dogajanje iz kolumne Tablete, čaj in neplodnost. Hvala prirediteljem, v knjižnico, v katero sem kot osnovnošolec hodil včasih tudi prav vsak dan, mi je res lepo priti. Hvala vsem obiskovalcem in kupcem knjige.  V Ljubljani januarja, na prvi predstavitvi knjige v Trubarjevi hiši literature, je bil dober obisk. Kajpada, novinarjev ni bilo veliko. Ena novinarka je celo pobegnila medtem, ko sva s Petrom Jančičem kritično osvetljevala politična ozadja medijev. Mi te možnosti, da bi pobegnili pred novinarji, ki na državni RTV politično agitirajo, žal nimamo... V moji novi knjigi Dalmatino v slogu sv. Hieronima, Dalmatinca in Primorca, kakor za koga, govorim odkrito, brez dlake na jeziku. O medijih, politiki in državi. Mnenja...

Danes je bila v središču Rotunda pri Sv. Ani v Kopru predstavitev izjemno zanimive knjige, Milana Gregoriča, ki je dejansko nekakšen požarni alarm. V nadaljevanju je spremna beseda h knjigi "Evropa, vstani in obstani!", ki jo toplo priporočam v branje. Milan Gregorič je eden najbolj plodnih in pronicljivih publicistov na Slovenskem. Tokrat se je lotil problema usode Evrope in Slovenije v Evropi, kar dominantni mediji in politiki že dolgo skušajo pomesti pod preprogo. Kot že večkrat, je zakikirikal med prvimi. Zato se utegne zgoditi, da »ga ne bo nihče slišal« ali pa se bodo pretvarjali, da spijo. Če je publicist izpod Tinjana doslej opozarjal na posamezne probleme, ki so sicer pomembni za širšo skupnost, a so vendarle krajevno ali tematsko omejeni, je v pričujoči knjigi zajel problem evropske celine in slovenske nacije v prihodnjih desetletjih. Pogumno je napisal, česar si mnogi še v oštariji ne upajo izreči, da bi jim kdo ne prilepil kake mračne etikete, kot so jo npr. d...

Jezuit Vili Lovše, ki smo ga na velikonočno nedeljo gledali na nacionalni TV (intervju Jožeta Možine) vabi na zelo zanimivo srečanje, kjer bo sodelovala tudi moja malenkost s predavanjem in pogovorom na temo: MOŠKI - OGROŽENA VRSTA. Pater Vili takole piše: "Spoštovani možje,  povabljeni, da se skupaj utrdimo v svoji resnični identiteti Božjih sogovornikov in sodelavcev. Kot takšni smo poslani zajeti vsakogar in vse v eno veliko Božjo družino sinov in hčera. Življenje nam je podarjeno, da bi ga kot dragocen dar razdelili z brati in sestrami. Le tako vse kar delamo in živimo postaja večno. Dobrodošli vsi možje, člani moških skupin znotraj Cerkve, vsi, ki bi takšne skupine radi ustanovili v svojih župnijah, vsi, ki v srcu dobro mislite in vam ni vseeno kaj postajamo današnji moški." Ime srečanja: 1. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov pri sv. Jožefu v Ljubljani Naslov srečanja: Tukaj sem, pošlji mene 14. aprila 2018 pri Sv. Jožefu v Ljubljani Zaradi lažje or...

V tedniku Reporter je bil marca objavljen lahkotni pogovor "Osebno: Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov". Pripravila ga je Biserka Karneža: Za medijsko osveščanje slovenske družbe je bil Tino Mamić, eden od ustanoviteljev ter zdaj že drugi mandat predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), nagrajen s častnim priznanjem Boruta Meška. Kot profesor zgodovine in diplomirani novinar se je najprej zaposlil kot urednik pri reviji in Radiu Ognjišče, kasneje je služboval za Evropsko komisijo v Luksemburgu in Bruslju. Po sedmih letih dela na časniku Primorske novice, med drugim kot odgovorni urednik, ki je dnevniku povečal naklado in branost. Zaradi cenzure in mobinga se je je odločil za samostojno pot ter ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi ter rodoslovni časopis in portal »Slovenski rod.« Kot neodvisni novinar dopisuje v različne medije. Napisal je tri knjige: zgodovinsko-turistični vodnik Skrilje in Stomaž (2017), zbirko razmišljanj ...

Prepoved objave oglasa za revijo Reporter je klasična politična cenzura. RTVS dnevno dopušča kršenje programskih standardov v svojih oddajah, hkrati pa ponovno zavrača komercialni oglas samo zato, ker ta kritizira vladajočo oblast. RTVS skuša pred javnostjo zakriti dejstvo, da so se v času aktualne levičarske vlade čakalne vrste neznansko podaljšale. To je v nasprotju s programskimi standardi, pa tudi ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Zdi se, kot da živimo daleč pred letom 1990. Res je, da je naslovnica revije provokativna, a ni zato nič manj resnična. Za povečanje čakalnih vrst je namreč odgovorna vlada, kar poudarja tudi stroka. Zaradi daljših vrst pa je, žal, prišlo tudi do predčasnih smrti. Koliko jih je bilo, je povsem legitimno vprašanje. Premierja in zdravstvene ministirice n ediskreditira Reporter, marveč njuno delo v vladi. Tino Mamić, predsednik ZNP

Kolega iz študentskih let mi je poslal zelo zanimivo pesem, ki jo bo rad prebral tudi tisti, ki ni navdušen nad poetiko. Dovolj je zanimanje za politiko. Prijetno branje! Darjan Žarec KUKAVIČJE JAJCE Šaren rep  in kljun in čopka zgoraj, ptička bi takole opisali, teže boljši bi opis podali, ptič okrasni je popoln skoraj. Oponaša ptič vse druge ptice, kot prismoda se golobje pači, drugič zopet v vrano se oblači in po novem oponaša klice. Kliče naokoli in podtika zdaj račune kakor kukavica, šarena ta zlata rajska ptica, ki ujeda jo postati mika. Šaren rep in kljun in čop postrani, pa podtikanja najnižje vrste, treba ptičku zreti je pod prste, kremplje, ki so grabežljivcu dani. Vztrajno se od nekdaj že prikriva, kakšnega ta ptiček je izvora, da prenašati se ptiča mora, pa je bojda kukavica kriva. Ko deluje v transu, ves zamaknjen, in račune drugim ko podtika, pranagon ga kukavičji mika, saj je v tuje gnezdo bil p...

Danes bom ob 20.h na novomeški televiziji Vaš kanal gost Jane Debeljak. Teme pogovora so različne, tudi osebne. Napovednik je objavljen tukajle: http://fb.me/29A9hoA9o  Ponovitve oddaje bodo: 18. januar ob 22:00 19. januar ob 9:35 20. januar ob 21:30 Vaš kanal, ki ga lahko spremljamo po Dolenjskem, Gorenjskem in v Ljubljanski kotlini, najdemo na naslednjih kanalih: SiolTV              kanal 665 T-2                    kanal 21 AmisTV            kanal 303 Telemach          kanal 149 in tudi pri lokalnih kabelskih operaterjih

Noben praznik ni tako obremenjen z “dodatno ponudbo” kot Božič.  Trgovine se odenejo v božično preobleko ponekod že kmalu po prazniku Vseh svetih. Prodaja začne naraščati, mesta tekmujejo med seboj v nočnih osvetlitvah, parkirišča pred veleblagovnicami pa so polna počasi premikajoče se pločevine, v kateri ljudje v veliki želji po nakupovanju potrpežljivo čakamo, da najdemo prostorček za svojega jeklenega jelenčka. Oprostite, jeklenega konjička sem mislil. TABU Tudi v Sloveniji se zdi, da vsi nestrpno pričakujemo Božič. Pa čeprav je beseda advent tabuizirana. Slovenski mediji so besedo advent prevedli v čarobni, pravljični, magični, veseli in nori december. In v resnici je dvanajsti mesec v letu, ki se sicer imenuje deseti (december), bolj mesec norije kot pa mesec pričakovanja. Naši predniki so adventu rekli tudi mali post in pred polnočnico jedli ribo. BOŽIČNO ONESNAŽEVANJE Danes od tega ni ostalo praktično ničesar več, še spomina ne. Namesto tega pa okoli vseh voga...

Danes je umrla sestra Pavla Bajec. Redovnica in umetnica je bila krščena kot Darinka-Vida Bajec. Narodno zavedna družina je emigrirala v Jugoslavijo, da ne bi bilo treba otrok zaradi nadarjenosti poslati v šole v notranjost Italije. Vstopila je v red Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru (1934), kjer je končala učiteljišče. Študirala je slikarstvo, violino in klavir. Po vojni so ji oblasti prepovedovale poučevati. V Skrilje se je vrnila k bolni materi, kjer se je ukvarjala z otroki in jih učila modeliranja. Izdelali so jaslice za cerkev v Dobravljah. Restavrirala je križev pot v Skriljah, slikala tihožitja, otroške portrete, delala kopije mojstrov: Murilla, Raffaella, Leonarda da Vincija. Izdelala je božji grob za Kamno Gorico in Kranjsko Goro, delala načrte za mašne plašče, risala božične in velikonočne vizitke. Bila je gostja v zelo odmevni oddaji na nacionalni televiziji Pričevalci (2016) Jožeta Možine, ki je tudi na svetovnem spletu dosegla visoko gledan...

​ Tudi letos smo proslavo začeli s himno v izvedbi, ki jo že leta in leta predlaga Boris Pahor. Zato naj ponovim njegovo misel, da moramo zaradi Prešernovega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo. Čeprav se to zdi logično pa naša družba nima posluha za to. Spomnimo se samo zapleta, ko nam lani pevski zbor himne v tej obliki ni hotel zapeti. Tokrat tega problema ni bilo. Združenje novinarjev in publicistov z meškovimi priznanji opozarja ne velike Slovence, ki so kljub najrazličnejšim preprekam, velikokrat tudi izredno hudim, glasno opozorili na dejstva, ki so v javnem interesu. Na stvari, za katere smo ljudje imeli pravico vedeti, a tega nismo smeli izvedeti, ker se je tako odločila država, politika ali kapital. Nič novega pod soncem. Tudi dandanes ne. Slovenska politična demokracija, žal, še vedno ni prinesla popolne medijske svobode. Ni prav, da vedno samo jamramo. Nekaj je treba tudi storiti. Mi smo zato ustanovili Združenje novi...

Literarni par, pisateljica in pesnica Zora Tavčar ter pisatelj in esejist Alojz Rebula, sta pomembno oblikovala slovenski kulturni in družbeni prostor. Ob njunem umetniškem ustvarjanju se zdi, kot da pozabljamo na njuno publicistiko in družbeno kritična dela. Štajerka Zora Tavčar in Tržačan Alojz Rebula sta se spoznala na ljubljanski univerzi kot študenta. Od takrat sta neločljiva. Čeprav sta redko podpisana oba skupaj, bi v resnici v prav vsakem delu enega našli velik vpliv drugega. Njuna vzajemnost je zgled ne le zakonske zvestobe, ampak tudi umetniške in ustvarjalne složnosti. Kot šolnika sta močno vplivala na več generacij mladih tržaških Slovencev, dosledno pa sta skrbela tudi za živo vez med matico in zamejstvom. Akademik Alojz Rebula je aktiven udeleženec in organizator foruma Draga vse od začetkov. Draga je bila »edini forum slovenske svobodne besede«, ki je že v časih trde komunistične diktature razbijala enoumje in ljudi bodrila v razmišljanju o svobodi in demokracij...

Pred sploh-ne-davnimi-davnimi časi, nekega decembrskega dne leta 2003, sta oče in hči brala Cicido. Ta kolumna je iz moje prve knjige Protestantino. V moji drugi knjigi Dalmatino jih je še precej več. Z mnogimi novimi informacijami, ki Vas bodo presenetile. Obe knjigi sta na voljo s posebnim popustom, saj ju dobite skupaj za 30 evrov. (Cicido je kot Ciciban, le da je namenjen še mlajšim kot so cicibani.) Zgodba se je dogajala v Luksemburgu, kamor se je vsa družina preselila s trebuhom za kruhom. Štiriletna hči je po enem letu tujine skoraj že pozabila, kaj so jo naučili v slovenskem vrtcu o čudežnih dogodkih prazničnega decembra. Ko sta očka in hči tako oni dan brala Cicido, sta naletela na zgodbico, kjer so med besedilom namesto besed tudi ilustracije. Med slikicami sta ob podobici belobradega starca z belo kučmo v belem krznu prišla do zanimivega zapleta. Ob vprašanju, kdo je to, je punčka začela iskati po spominu. Malo je že pozabila, da imamo v Sloveniji poleg Miklavža še eneg...

Ivan Mamić (73), nekdanji poslanec NSi, sicer pa gradbeni projektant in priseljenec iz Dalmacije, je ob izidu svoje knjige Punoljetan gostoval na zasavski televiziji ETV. Oddaja je tudi na internetu:  KLIK .  Odmevov na intervju je bilo precej, saj je opisal odnos med Janezom Janšo in dr. Andrejem Bajukom kot očividec. Bil je neposreden: bila sta si v laseh. Bajuk je umrl v zagrenjenosti zaradi nožev v hrbet, je prepričan Ivan Mamić.  Prvi je obširneje o tem poročal Reporter: KLIK Knjiga Mamićevih spominov je na voljo pri založniku: KLIK

Debatna kavarna v Cankarjevem domu na knjižnem sejmu Peter Jančič, Tino Mamić, Peter Lah, Silvester Šurla četrtek, 23. novembra 2017 ob 19.h Čeprav se obraz sveta intenzivno spreminja, medijskih in političnih manipulacij ni konec. Prej bo konec medijev. Poskusi vplivanja so del sodobnih družb, v katerih tako potekajo spopadi za oblast. Cela množica ljudi je zaposlenih v različnih vejah oblasti, agencijah, v političnih strankah, po podjetjih in še kje, njihovo delo pa je vplivati na novinarje in medije ter predvsem na ljudi. Kakšni so načini manipuliranja, čeprav se spreminjajo in so nepredvidljivi, bodo v pogovoru odstirali gostje. Povezuje: Manica Ferenc Prireja: Družina

Če revija Economist lahko na naslovnici pove, koga podpira na volitvah, lahko to stori tudi moja malenkost. Zakaj bi to skrival? Glasovanje je moja pravica, izraziti mnenje pa ravno tako. Če bo mogoče komu dalo kako izhodišče za razmišljanje bom tega vesel, hvala Bogu. Vem pa, da se mnogi ne bodo strinjali z mano. A s tem ni nič narobe. V demokraciji imamo lahko različna mnenja, mar ne? Prav je, da si različna mnenja tudi dovolimo izraziti. Borut Pahor Volil bi ga zaradi preseganja levičarstva, česar doslej ni bil zmožen noben levičarski prvak. Je dovolj ugleden in svetovljan, da nas lahko predstavlja v svetu. Ni zloben in je dober po srcu. Dober seveda ne pomeni, da je pošten. Ne bom ga volil, ker je eden glavnih krivcev za razmah globoke države. Kot nekompetenten premier je sokriv za gospodarsko neperspektivnost države in razmah korupcije, ki je zlepa ne bomo več ustavili. Če sploh kdaj. Marjan Šarec Žal pri njem ne najdem prav nobenega razloga, da bi ga volil. Je sovražno nas...

KLIK Za portal Domovina.je sem prejšnji teden vodil predvolilno soočenje. Vabilu so se odzvale štiri dame, desnosredinskega svetonega nazora, ki so spregovorile o sebi in svojih pogledih na družinsko politiko. Vprašanja sem postavljal glede na predhodni dogovor z uredništvom Domovine. Želel sem dobiti mnenja kandidatk glede demografske krize in krize slovenskih tradicionalnih vrednot. Želel sem tudi izvedeti, kakšen je njihovo pogled na vzajemnost strank z demokratičnimi koreninami. Sam soočenja javno ne bom ocenjeval. To se namreč ne spodobi, ker so volitve pred vrati. Sem pa z zanimanjem bral komentarje drugih. Čeprav se z nekaterimi ne strinjam, se mi zdi prav, da se jih sliši. Vabim vse, da svoje mnenje izrazijo tudi vnaprej. Na mojih straneh so sicer omejitve (anonimnih in žaljivih komentarjev ne objavljam), ki število komentatorjev znižajo. A taka so pač moja pravila. Vem, koga bom volil. Soočenje me je potrdilo v izbiri. Verjetno bom kaj več na to temo tudi še napisal...

Na god sv. Mihaela (29. oktobra) je bila v Manžanu šagra. Mašo je daroval domači župnik, dr. Primož Krečič. Napovedal je, da bo v kratkem v tej vasi, ki spada pod koprsko stolno župnijo, zgrajena kapelica. Manžan, stara vasica nad Koprom, iz katere so se prebivalci večinoma izselili in je z novimi priseljenci živela bolj kot koprsko spalno naselje priseljencev je v zadnjih letih začela oživljati. Novi Manžanci, priseljeni z vseh vetrov, so pognali korenine in začeli obujati spomine na zgodovino vasi. Pred leti so imeli prvo mašo na prostem in za zavetnika so si izbrali nadangela Mihaela. Zakaj Mihaela? Častijo ga tudi pravoslavni kristjani, spoštujejo pa muslimani, ki jih oboje najdemo tudi med Manžanci. Zmaga dobrega nad slabim in pravičnost, kar simbolizira nadangel, pa je skupno tudi nevernim. Manžan je pred drugo svetovno vojno spadal pod župnijo Pomjan, kjer je takrat župnikoval veliki poet Slovenske Istre Alojz Kocjančič. Po vojni so razširili cesto v smeri Kopra, pot do...

Punoljetan je knjiga spominov primorskega politika in gradbenika Ivana Mamića (1944). Napisana je v hrvaščini, Ivanovi materinščini. Nekaj zapisov je tudi v slovenščini. Mamićeva življenjska zgodba je nadvse zanimiva: Ivan, kasnejši parlamentarec in vitez, je prve svoje ure v Ajdovščini prebil v - zaporu. Čeprav se življenje zdi dolgo, pa je celotno kariero naredil še pred svojim 18. rojstnim dnevom, saj je rojen 29. februarja. Knjiga je dragocena tudi zaradi opisov življenja v revni dlamatinski vasi takoj po koncu druge svetovne vojne. Ob izidu pa je v medijih in med politiki sprožila precej hrupa zaradi opisa odnosa med pokojnim Andrejem Bajukom in Janezom Janšo. O knjigi je koprski škof dr. Jurij Bizjak zapisal: “Čestitam za lepo zamisel o knjigi, prikazu moža, ki pušča za seboj prepoznavno in lepo sled v družbi in Cerkvi.” Spremno besedo je napisal evropski poslanec Lojze Peterle: “Iskrena hvala, dragi prijatelj - mož, oče, dedek, kristjan in krščanski demokrat, vitez, Dalmati...